Super User
KULTURNI DOM
Lendavska gledališka in koncertna dvorana (lendavski kulturni dom) meri cca. 45 m x 33 m oz. 1400 m2. Zgradba je delno podkletena, delno ima prostore tudi v etaži. Skupna koristna površina tako znaša cca. 2400 m2. Objekt je atraktivnega videza, zgrajen po idejnih načrtih znanega madžarskega arhitekta Imre Makovca.
Objekt je koncipiran tako, da ga je možno uporabljati za:
• koncerte
• dramo
• opero
• kongresno dejavnost vključno s simultanim prevajanjem
ZGODOVINA:
Gradnja kulturnega doma Lendava je trajala od 1995 – 2003 leta. Osnoval ga je eden najbolj znanih madžarskih arhitektov nove dobe Imre Makovecz, katerega morda najbolj odmeven projekt je bil Paviljon republike Madžarske na svetovni razstavi v Sevilli leta 1992. Njegova arhitektura je znana kot organska arhitektura, ki poskuša avtohtone in elementarne prvine vključiti v sodobno uporabnost. Dvorana sprejme maksimalno 444 obiskovalcev in je kot taka največja v Prekmurju.
ODPIRALNI ČAS
OgledI so možni po predhodni najavi.
Za organizirane skupine so možni ogledi izven delovnega časa: OB SOBOTAH, NEDELJAH IN PRAZNIKIH
OD PONEDELJKA DO PETKA 8.00 - 14.00.
Sv. TROJICA
Lendava je najvzhodnejše mesto v Sloveniji, ki leži pod obronki slikovitih Lendavskih goric. Lendavske gorice ali Lendvahegy so razgledno naselje, kjer si lahko ogledamo kapelo Svete Trojice, zidanico pisatelja Miška Kranjca, staro pokopališče in drugo.
Na hribu, ki je bil nekdaj pomembna strateška točka, se je nahajala vojaška utrdba. Turki so jo hoteli na prehodu 16. in 17. stoletja zavzeti, vendar jim to ni uspelo. V znak hvaležnosti, ker so se prenehali turški vpadi, so ljudje v 18. stoletju gradili cerkve, kapelice, postavljali znamenja in križe. Kapelica svete Trojice je bila zgrajena v letih 1727 do 1728. Njeno gradnjo je finančno najbolj podprla družina Gludovac, eden od donatorjev pa je bil tudi Mihael Hadik, ki je umrl leta 1733. Njegove posmrtne ostanke so položili v grobnico iz apnenca in zaradi tega se je truplo ohranilo vse do danes in si ga lahko mumificiranega ogledamo v kapelici. Med legendami, ki krožijo o Mihaelu Hadiku, je najbolj pogosta tista, da je umrl v bitki s Turki leta 1603. Zgodovinska dejstva tega ne potrjujejo.
Ob kapelici sv. Trojice se na hribu razprostira najstarejše pokopališče v Lendavi, na katerem se nahaja nekaj kakovostnih nagrobnih plastik, v kapeli pa so pokopani člani častitljive družine Kakasdi Hajos. Enoladijska cerkev sv. Trojice, ki ima petosminsko zaključen prezbiterij, je pokrita z dvokapnico. Masivni zvonik, ki je obenem tudi vhodna lopa, je bil dozidan v kasnejšem času. Dvakrat na leto se v kapelici odvija proščenjska maša, in sicer na praznik angela varuha in na dan svete Trojice.
ZGODOVINA:
V kapelici je tudi grobnica družine Kakasdi Hajós. Najbolj znan član družine je bil odvetnik in kraljevi svetnik Mihály Kakasdi Hajós, ki je bil v 19. stoletju pobudnik številnih aktivnosti, ki so prispevale k razvoju meščanstva in gospodarstva Lendave.
VIRI:
KRAJI.eu : http://kraji.eu/slovenija/lendava_kapelica_svete_trojice/slo#ixzz58ELhVZiW
WIKIPEDIA : https://sl.wikipedia.org/wiki/Cerkev_sv._Trojice,_Lendavske_Gorice
CERKEV Sv. KATARINE
Cerkev Svete Katarine, ki stoji pod grajskim hribom, je bila zgrajena v baročnem slogu leta 1751. Enoladijsko svetišče bogatita baročni oltar in prižnica. Za glavnim oltarjem je slika sv. Katarine Sienske iz leta 1800, ki je delo italijanskega slikarja Barazuttija. Pod prezbiterijem je grobnica. Vhod v njo je bil nekdaj pod oltarjem, vendar so ga leta 1936 zazidali. V grobnici je pokopanih več ustanoviteljev cerkve in ženski člani družine Eszterhazy. Zvonik stoji pred glavnim vhodom. V cerkvi imajo zlat kelih, ki ga je podaril graščak Baffy leta 1608. Na Cerkvenem trgu stojijo kip Antona Martina Slomška, kip Štefana Ogrskega in kip Svetega Florijana.
ZGODOVINA:
Za časa knezov Koclja in Pribine, ki sta s pomočjo svetih bratov Cirila in Metoda širila katoliško vero, se omenja tudi prva cerkev v Lendavi okoli leta 840. Ob prihodu Madžarov je bila cerkev uničena. Leta 1100 zgrajeno cerkev so posvetili Mariji. To je bilo v obdobju prvega madžarskega kralja Štefana. Na mestu, kjer stoji današnja cerkev sv. Katarine, je bila v obdobju okrog 1503. leta manjša cerkev.
Med reformacijo so Banffyji prevzeli luteransko vero in ji ostali zvesti do 1598. leta, ko je Krištof prestopil v katoliško vero, pri gradu pa je dal graditi cerkvico, ki so jo dokončali 1608. leta. Leta 1683 je zgorela. Naslednje leto so jo popravili in sezidali oboke, uporabljali pa so jo za verske obrede, dokler ni prišel Esterhazy, ki je dal zgraditi v letih 1749–1751 sedanjo cerkev, ki so jo posvetili sv. Katarini. V omenjeni rodbini je bila tudi ženska, ki se je imenovala Katarina.
Posvetil jo je Franc Tauzy, zagrebški škof, leta 1751. Za glavnim oltarjem jo krasi slika sv. Katarine Sienske, zavetnice znanosti in študirajoče mladine. Slika je delo italijanskega slikarja Barazuttija iz leta 1800. Zidavo cerkve so prilagodili cesti, zato ni obrnjena proti vzhodu. V cerkvi so štirje stranski oltarji. Zidana je v čistem baročnem slogu, katerega pa so razna popravila nekoliko pokvarila. Okoli glavnega oltarja so nameščeni štirje veliki svetniki: sv. Ambrož, sv. Hieronim, sv. Gregor in sv. Avguštin.
Pod cerkvijo je bila grobnica, v kateri so kot prvega pokopali 1790. leta upravitelja Esterhazyjevega posestva Antona Tarnucia, nazadnje (leta 1916) pa Mihaela Tarnocyja. Iz vizitacijskega zapisnika iz leta 1778 zvemo, da so bili že tedaj verski obredi v madžarskem in vendskem ( slovenskem ) jeziku. Tako je tudi zdaj, proti koncu 20. stoletja, kajti maše so v obeh jezikih. Cerkev sv. Katarine v Lendavi je bila od 1916. leta brez zvonov, kajti za časa prve svetovne vojne so jih pretopili v topovske granate. Deset let pozneje, leta 1926, so dobili nove zvonove.
V lendavsko župnijo so vključeni tile kraji: Lendava,Trimlini, Čentiba, Dolnji in Gornji Lakoš, Gaberje, Kapca, Dolga vas, Mostje, Banuta, Dolina, Pince, Pince-Marof, Benica, Petišovci, Kot ter Lendavske in Dolgovaške Gorice.
VIRI:
KRAJI.eu : http://kraji.eu/slovenija/lendava_cerkev_svete_katarine/slo#ixzz58EJiGS8I
WIKIPEDIA : https://sl.wikipedia.org/wiki/Cerkev_svete_Katarine,_Lendava
GRAD
Lendavski grad naj bi stal nad mestom že v 12. stoletju. Sedanji dvorec je dal zgraditi knez Esterhazy med leti 1712 in 1717. Lendavski grad je narejen v obliki črke L, v čast takratnemu cesarju Leopoldu. V 19. stoletju so grad temeljito predelali in obnovili. Značilni so visoki zunanji oporniki in mansardna streha. V lendavskem gradu deluje od leta 1973 zavod Galerija-Muzej Lendava. V grajskem poslopju si lahko ogledamo naslednje stalne zbirke: Oloris, arheološka razstava pozne bronaste dobe, Grad na preži, replike hladnega in strelnega orožja, vojaške opreme, zastav in drugih rekvizitov, kultura hetiškega ljudskega tekstila, lapidarij, spominska soba kiparja Györgya Zale, spominska soba akademskega slikarja in grafika Štefana Galiča, zbirka zemljevidov, podstrešna galerija in drugo. Ogledamo si lahko tudi razstavo likovnih del, nastalih na Mednarodni likovni koloniji v Lendavi.
ZGODOVINA:
Prvi lastniki utrdbe, predhodnice današnjega gradu, so bili v zadnji četrtini 12 in v 13. stoletju člani rodbine Hahót-Buzàd. Iz do sedaj znanih podatkov je v 13. stoletju v Doljni Lendavi utrdba zagotovo obstajala.
Prvi dolnjelendavski gospod, ki ga poznamo po imenu, je bil Hahót III., kar je razvidno iz ohranjene listine iz leta 1272. Sebe je imenoval gospod Lendavski (dominus de Lindau). Leta 1278 je magister Štefan, Hahótov sin, do bil v dar castris Lindua et Nemphty oziroma gradova Lendava in Lenti. Štefan je moral grad v 13. stoletju postopoma prenoviti. Jedro srednjeveškega gradu je bilo ob koncu 13. st. že zgrajeno iz trdnega materiala. Glede na raziskave sklepajo, da je vseboval bivalni stolp, kapelice in obrambni zid.
Na začetku 14. stoletja si je lendavski grad prilastil Janez Köszegi. Po posredovanju kralja Karla Roberta je ta ponovno prešel v roke magistra Nikolaja. O tem priča listina. Danes je ohranjen le del zidu kapelice, kasneje vključen v novo stavbo.
Grad je bil do 16. stoletja večkrat obnovljen, prezidan in razširjen tako, da je obsegal celoten grajski grič. Dvorišče je bilo obdano s stavbami, proti mestu so zgradili večnadstropni stolp, ki stoji še danes. Pri gradnji so večinoma uporabljali opeko, le v manjši meri kamen. Ohranjena je tudi inventarizacija iz 17. in 18. stoletja. Iz 60-tih let 18. st. je ohranjen tudi tloris celotnega srednjeveškega gradu. Današnje razvaline obzidij in stolpov so verjetno iz 16. ali 17. stoletja, saj je imel takrat grad pomembno strateško lego pri obrambi pred Turki. Najsiloviteje so grad oblegali leta 1603, a grad nikoli ni bil zaseden.
Po izumrtju družine Bánffy se je lastništvo gradu hitro menjalo do Ferenca Nádasdyja, ki so mu leta 1671, zaradi sodelovanja v zaroti, grad odvzeli in je prešel v državno zakladnico. Nekaj let pozneje je grad prevzel palatin Pál Eszteházy. Grad je bil tedaj v zelo slabem stanju. Ni podatkov o tem, da bi ga začel obnavljati. Iz leta 1766 je znan gradbeni načrt obnove in prezidave. Iz tega časa je dokument s podrobnim popisom grajskih poslopij in opreme. Ohranjena sta tudi načrta prezidav iz leta 1766 in 1769 v več variantah. Na koncu je bila izbrana varianta, ki je vidna še danes.
Obnovljeni sta bili JZ in SZ krilo starega grajskega poslopja, na dvoriščni strani je bil zgrajen arkadni hodnik, nad njim pa zaprt hodnik. Novo je bilo obokano baročno stopnišče. V 18. st. je verjetno stavba že stala, a o tem ni pisnega vira. Imela je zahtevno baročno strešno konstrukcijo z mansardo. Tloris gradu je v obliki črke L, kar naj bi izkazovalo čast tedanjemu avstrijskemu cesarju Leopoldu I..
Grad je ostal do leta 1918 v lasti rodbine Eszteházy, ki pa v gradu niso stalno prebivali. Zanj so skrbeli upravniki posesti.
Med letoma 1872 in 1896 je v gradu delovala meščanska šola. Po prvi svetovni vojni se je grad uporabljal za razne namene: kot vojašnica jugoslovanske vojske, do konca 60-tih let 20. stoletja pa kot šola. Do konca druge svetovne vojne je grad obstajal v nekdanjem obsegu.
Leta 1947 je nova komunistična oblast naročila porušiti velik del obrabnih zidov in opeko uporabiti pri obnovi dela Dobrovnika. Stolp jugozahodnega portala so porušili leta 2009, vendar je ZVKD RS dela ustavil, zaradi škodljivih posegov.
ODPIRALNI ČAS
POLETNI ODPIRALNI ČAS
od aprila do oktobra
ponedeljek – petek: 08.00 – 17.00
sobota – nedelja: 10.00 – 14.00
ZIMSKI ODPIRALNI ČAS
od novembra do marca
ponedeljek – petek: 08.00 – 16.00
sobota: 10.00 – 14.00
nedelja: zaprto
Za obisk izven odpiralnega časa je potrebna najava, prav tako za skupine, ki si želijo razstave ogledati z vodstvom.
VIRI:
KRAJI.eu : http://kraji.eu/slovenija/lendavski_grad/slo#ixzz58EGYHy9j
WIKIPEDIA : https://sl.wikipedia.org/wiki/Lendavski_grad
Sem semper etiam vel sed potenti (4)
Dolor donec sagittis sapien. Ante aptent feugiat adipisicing. Duis interdum sed arcu et nullam eu accumsan nam gravida vulputate sed. Dolor urna integer consectetuer. Quam duis ligula viverra. Vitae turpis elementum donec massa at vitae tortor. Eget vitae est sed. Nunc ex dui purus. Quis ullamcorper libero. Totam rem aperiam, eaque ipsa quae ab illo inventore veritatis et quasi architecto.
In consequat aenean libero ut sem (3)
Dolor donec sagittis sapien. Ante aptent feugiat adipisicing. Duis interdum sed arcu et nullam eu accumsan nam gravida vulputate sed. Dolor urna integer consectetuer. Quam duis ligula viverra. Vitae turpis elementum donec massa at vitae tortor. Eget vitae est sed. Nunc ex dui purus. Quis ullamcorper libero. Totam rem aperiam, eaque ipsa quae ab illo inventore veritatis et quasi architecto.
In consequat aenean libero ut sem (2)
Dolor donec sagittis sapien. Ante aptent feugiat adipisicing. Duis interdum sed arcu et nullam eu accumsan nam gravida vulputate sed. Dolor urna integer consectetuer. Quam duis ligula viverra. Vitae turpis elementum donec massa at vitae tortor. Eget vitae est sed. Nunc ex dui purus. Quis ullamcorper libero. Totam rem aperiam, eaque ipsa quae ab illo inventore veritatis et quasi architecto.
PRENOVA STRANI
Spoštovani,
pred vami je LENDAVA.net v novi preobleki. Z Vami smo že 18 let in trudimo se ostati še vedno zanimivi in polni informacij , za tiste ki iščejo podatke o ponudbi in življenju v občini Lendava.
V vse večji ponudbi spletnih portalov, polnih informacije, je to vse prej kot lahka zadeva.
LENDAVA
Lendava je najbolj vzhodno slovensko mesto, ki skriva številne zaklade.
Lendava, svetovna prestolnica bograča, ki jo v zadnjih časih obiščejo številni obiskovalci, ki jih med vinorodne griče privablja razgledni stolp, skriva nemalo čudovitih kotičkov. Tokrat smo jih za vas raziskali mi in, kdo ve, mogoče komu dali idejo za popestritev prostega dne.
Lendava leži na skrajnem vzhodu Slovenije, tik ob meji z Madžarsko in le nekaj kilometrov od Hrvaške. Prebivalstvo je narodnostno mešano, četrtina prebivalstva je madžarske narodnosti, tu pa živijo tudi pripadniki hrvaške manjšine.
Lendava ima okoli 3000 prebivalcev, napisi, šolstvo in javne službe so dvojezični, zato naj vas nikar ne zmoti, če bodo domačini, predvsem starejše generacije, z vami spregovorili v madžarskem jeziku.
Nekdaj industrijsko mesto, kjer je cvetela naftna industrija, pa dandanes poudarek daje predvsem turizmu. Kulturno bogato mesto si prizadeva pridobiti naziv Evropska prestolnica kulture 2025.
Katere so tiste znamenitosti, ki v Lendavo privabljajo obiskovalce?
Eden izmed magnetov, ki v Lendavo že dolga leta privablja tujce, so vsekakor tamkajšnje terme, ki se ponašajo z zdravilno parafinsko termalno vodo.
Sredi gričev, obdan z vinogradi, Lendavo krasi bel lendavski grad. Zgodovina gradu sega že vse do 12. ali 13. stoletja, ko je v Doljni Lendavi obstajala utrdba. Skozi zgodovino se je oblika gradu spreminjala, nadgrajevala, deli so bili porušeni, današnjo podobo pa je grad dobil v 18. stoletju. V gradu ima sedež Galerija-Muzej Lendava, ki upravlja s stalnimi ter priložnostnimi razstavami. V njem si lahko ogledate kulturno dediščino lendavske okolice in Madžarov v Sloveniji. Že tretjič je muzej gostil razstavo del svetovnih velikanov umetnosti, med njimi Reambrandta, Joan Mirója in Salvadorja Dalíja.
Sredi mesta poglede privablja atraktivna stavba gledališke in koncertne dvorane. Stavba je bila zgrajena leta 2004 in je delo madžarskega arhitekta Imreja Makovca. Pri delu je uporabljal naravne materiale, v detajlih in strukturi zgradbe pa je moč prepoznati elemente zgodovine in mitologijo kraja. Sama dvorana ima 444 sedežev, predverje, kjer se nahaja tudi lična kavarna, in ki je opremljeno s kipi lokalnega akademskega kiparja Ferenca Királyja, pa je namenjeno različnim sprejemom, razstavam in drugim priložnostim.
Le nekaj metrov od gledališko koncertne dvorane stoji lendavska sinagoga. Zgrajena je bila leta 1866 in je poleg mariborske edina sinagoga v Sloveniji. Na videz preprosta skorajda kvadratna zgradba je najpomembnejši arhitekturni spomenik lendavske židovske skupnosti. Kot sakralni objekt je delovala do 1944, ko so po izgonu Judov verske obrede opustili. Notranjost danes krasi šest v pozlato odetih železnih kaneliranih stebrov s korintskim kapitelom, ki podpirajo galerijo, od prvotne opreme pa je ostala le še ura.
Če se iz Lendave zapeljete do sosednje Dolge vasi, lahko obiščete tudi judovsko pokopališče. Tam se nahaja 128 nagrobnikov z napisi, pokopališče, ki je razdeljeno na tri dele, pa je prav tako kot sinagoga spomeniško zaščiteno.
Knjižnica je še ena izmed zanimivih zgradb v Lendavi. Vila odeta v roza fasado je bila zgrajena leta 1906 po načrtih neznanega arhitekta iz Budimpešte. Zunanjost zgradbe v neobaročnem stilu krasijo štirje vogalni stolpiči in baročne kartuše, notranjost, v kateri danes deluje knjižnica, pa krasi bogata štukatura in secesijski vitraži.
Mestna hiša se nahaja v čudoviti stavbi sredi mesta, ki je v preteklosti bila del posestva kneza Esterházyja in središče gostinske dejavnosti v mestu. V njej je bilo v preteklosti urejenih več sob za goste, ponašala pa se je tudi z ledenico, kegljaško progo, kavarno, restavracijo, plesno dvorano, hlevom za 40 konj in remizo. Od leta 2006 obnovljeno zgradbo za svoje delo uporablja Občina Lendava.
Vredna ogleda je vsekakor tudi župnijska cerkev sv. Katarine, ki jo spremljajo kipi sv. Štefana, sv. Antona Martina Slomška in sv. Florijana, ter evangeličanska cerkev, ki je dvojčica evangeličanske cerkve Csorni na Madžarskem.
Ob obisku Lendave nikar ne spreglejte Centra Bánffy, kjer danes domuje Zavod za kulturo madžarske narodnosti, ali pa se podajte v Lendavske gorice, kjer danes kraljuje razgledni stolp Vinarium, v cerkvi sv. Trojice je »večno prebivališče« našlo mumificirano truplo, ki naj bi pripadalo Mihaelu Hadiku, enemu od slovitih junakov iz bojev proti Turkom.
Ob obisku nikar ne pozabite poskusiti kakovostnih vin ali tradicionalnih jedi, med katerimi vsekakor izstopa bograč. Slednjega lahko poskusite tudi na prireditvi Bogračfest, ki se odvija v avgustu. Tudi sicer pa je kulturno in družabno dogajanje v Lendavi zelo bogato. Obiščete lahko na primer slovito Lendavsko trgatev, tekmovanje v kuhanju ribje čorbe, Katarinin sejem ter še in še.
ZGODOVINA
Lendava, prijetno mestece pred mejo z Madžarsko, skriva bogato in zanimivo zgodovino. Delček te vam bo odkrila razstava v stari meščanski hiši z začetka 20. stoletja na Glavni ulici z naslovomMeščanstvo, tiskarstvo in dežnikarstvo Lendave. Kot vse meščanske hiše tistega časa je bila v nadstropju namenjena bivanju, v pritličju pa trgovini.
Zaradi svoje geografske lege je bila Lendava od nekdaj središče okoliških pokrajin in stičišče različnih svetov. Tu so se stoletja uspešno povezovale in prepletale madžarska, judovska, slovenska, nemška, hrvaška in romska kultura. Status mesta je pridobila v srednjem veku, do prve svetovne vojne pa se je v mestu razvila svojevrstna meščanska kultura.
Prvi del muzeja, z delovno sobo, salonom ter pohištvom nekdanje judovske odvetniške družine Eppinger, prikazuje zlate lendavske čase na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Oprema meščanskega stanovanja in način oblačenja sta izkazovala prefinjen okus ter razgibano družabno življenje.
Že leta 1835 je Lendava kot prva na območju današnjega Pomurja dobila lekarno. Ogledamo si lahko lekarniško opremo s konca 19. stoletja, ki je zanimiva tudi kot vzorčni primer umetne obrti.
Meščansko kulturo sta tvorili tudi zanimanje za knjige in prebiranje časopisov. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje se je v Lendavi pojavilo veliko lokalnih tednikov in dnevnih časopisov. Prvi tednik, Also Lendvai Hirado, je izšel 12. januarja 1889. Izdajatelj je bil tiskar Kardos iz Keszthelya.
Leta 1898 je prišel v mesto tiskar, trgovec, založnik in knjigarnar Ernest Balkany in odprl papirnico, knjižnico, tiskarno in knjigoveznico. Poleg madžarskih izdaj je natisnil tudi več slovenskih publikacij. Leta 1914 so tu tiskali Kleklove Novine v vendskem jeziku. Izdajali so tudi Marijin list, politični tednik Istina, mesečnika Marijin Ograček in Slovenska krajina, med letoma 1934 in 1935 pa Ljudsko pravico, zelo socialistično usmerjeni časopis, ki velja za predhodnika današnjega Dela, ter pozneje še napredni časopis Mladi Prekmurec.
Družina Balkany je, ne glede na težka obdobja, tiskala imenitne umetniške izdaje tako na lokalni kot tudi na državni ravni, številnih med njimi si drugod niso upali tiskati. Pred začetkom druge svetovne vojne je tiskar Balkany umrl, leta 1947 pa je bila tiskarna nacionalizirana. S tem je zamrlo tudi znamenito lendavsko tiskarstvo.
Sicer pa je Lendava zgodovinsko še globlje povezana s knjigami. Leta 1573 je namreč lendavski pridigar György Kultsar izdal knjigo, ki je menda spadala med prve tri tiskane na ozemlju Slovenije. Njen naslov se je v prevodu glasil Kosanje hudiča s skesanim grešnikom in nauk, ki govori o upanju zoper obup.
Zgodovinska vloga lendavskega dežnika
Lendavski dežniki so izvirni in domiselni še v današnjem času.
Mestu je bila nekoč v ponos dežnikarna, prva tovrstna na ozemlju Avstro-Ogrske. Nastala je iz šivalnice Bele Worthmana leta 1904. O njeni uspešnosti priča podatek, da se je že po dveh letih in pol poslovanja, s po 270 do 350 izdelanimi dežniki na dan, preoblikovala v delniško družbo. S krajšimi in daljšimi prekinitvami je delovala vse do leta 2001. Odtlej so v naših trgovinah na voljo zgolj ceneni azijski dežniki.
Na razstavi si je mogoče ogledati dokumente o ustanovitvi tovarne, fotografije starih strojev, predstavljeni so tudi sodobnejši postopki izdelave dežnikov itd. Obiskovalcem daje vpogled tudi v zgodovinsko vlogo dežnika. Ta je bil nekoč predvsem dopolnilo k damskemu oblačilu, šele pozneje so ga začeli uporabljati kot zaščito pred dežjem.
Živahen kulturni utrip, pogosto tudi za Madžare
Danes je nosilec lendavskega kulturnega dogajanja v slovenskem in madžarskem jeziku moderni Kulturni dom, v katerem sta gledališka in koncertna dvorana. Za pomemben kulturni center velja tudi Center Banffy s knjigarno in manjšo galerijo, ki ga radi obiskujejo domačini in tujci. Madžarske knjige in časopise lahko prebirate ob dobri kavi in slastnem pecivu ali pa se prepustite drugačnemu programu. Tu namreč potekajo pomembne literarne in glasbene prireditve, predstavitve knjig, uradna in prijateljska srečanja ter znanstvena posvetovanja.
Center deluje v okviru Zavoda za kulturo madžarske narodnosti, ime pa je dobil po dolnjelendavski aristokratski družini, ki je spodbujala kulturo v mestu. Nameščen je v nekdanji meščanski pritlični hiši in lepo odseva značilnost in vzdušje naglo razvijajočega se mesta na prelomu 19. in 20. stoletja. Ob njem je vse do druge polovice 18. stoletja delovala judovska molilnica.
Še nekoliko naprej, v Laubheimerjevi baročni vili, domuje današnja mestna knjižnica.
Malo listkov želja na judovskem pokopališču
Na prelomu stoletja je bilo prebivalstvo Lendave narodnostno in versko zelo heterogeno. Tu je živelo poleg katoličanov lepo število evangeličanov, od druge polovice 18. stoletja pa so se začeli sem priseljevati tudi Judje. Danes stoji sredi mesta velika rimskokatoliška cerkev s parkom in kipi sv. Florijana, sv. Štefana Ogrskega iz družine Arpadovičev ter slovenskega škofa Antona Martina Slomška.
Lendavski zemljiški gospodje Banffy so v času reformacije prestopili v protestantsko vero. Danes si nekoliko stran od strogega centra lahko ogledamo (skromnejšo) evangeličansko cerkev.
Pomembna gonilna sila za razvoj lendavskega gospodarstva so bili nekoč Judje. Bili so spretni trgovci, obrtniki, gostilničarji, zdravniki, ustanovitelji hranilnic, lastniki industrijskih obratov, odvetniki in vodilni možje v mestni politiki.
Danes nasproti kulturnega doma stoji sinagoga iz leta 1866, ki je poleg mariborske edina v Sloveniji. Kot sakralni objekt je delovala do leta 1944. Od prvotne opreme je ostala le še ura. Danes je to razstavni in prireditveni prostor. V njej si lahko ogledate stalno spominsko razstavo o lendavskih Judih. Številni počivajo na dolgovaškem pokopališču, obrnjeni k rodnemu Jeruzalemu. Kamenčkov in listkov želja je danes tam toliko kot obiskovalcev – malo.
Za kütrös kalacs se splača počakati
Današnji obiskovalci poznajo Lendavo predvsem po kulinarični ponudbi. Gričevnata okolica zagotavlja kakovostna vina, domačini pa radi postrežejo z bogračem in suhomesnatimi specialitetami. Za posladek vam priporočamo madžarski kütrös kalacs. Se splača počakati v vrsti, tudi 20 minut, če je treba!
Vir: Pomurec.com
Vir: DELO.si Ksenija Glažar