Kategorija: Novice

Pred glasovanjem Attila Kovacs javnost in člane krovne manjšinske organizacije opozarjal na domnevno nezdružljivost funkcij, medtem ko Ferenc Horvath poudarja, da istočasno opravljanje obeh funkcij z zakonskega vidika ni sporno.

Svet Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS), krovne manjšinske organizacije prekmurskih Madžarov, je izvolil predsednika za naslednja štiri leta. To bo še naprej Ferenc Horvath, sicer tudi poslanec madžarske narodne skupnosti v državnem zboru, ki vodi PMSNS že dva mandata. Kot je povedal pred izvolitvijo, želi v novem mandatu nadaljevati že začete projekte: "Treba je ohraniti bilateralno sodelovanje na najvišji ravni, tako s porabskimi Slovenci kot tudi z drugimi manjšinami v karpatskem bazenu. Prav tako moramo dati mladim več možnosti za sodelovanje v naši skupnosti." Horvath je bil edini kandidat za predsednika, ki ga med sabo izvoli 21 članov sveta. Njegovo kandidaturo je podprlo 18 članov sveta, trije pa so se pri glasovanju vzdržali. Podpredsednikov PMSNS za zdaj še niso izvolili. Dan pred sejo sveta je na več naslovov poslal sporočilo za javnost tudi Attila Kovacs, sicer zaposlen kot raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja, ki meni, da sta funkciji manjšinskega poslanca in predsednika PMSNS nezdružljivi. Kovacs je zadevo prijavil tudi komisiji za preprečevanje korupcije in službi za transparentnost, integriteto in politični sistem na ministrstvu za javno upravo, pri kateri se je o tem vprašanju predhodno pozanimal.

Je hkratno opravljanje funkcij sporno?
V omenjeni službi so za mnenje zaprosili tudi Urad za narodnosti, na podlagi katerega so Kovacsu odgovorili, da je predsednik sveta občinske samoupravne narodne skupnosti v skladu z zakonom o samoupravnih narodnih skupnostih funkcionar. "Upoštevajoč navedeno mnenje, menimo, da bi šlo v primeru, ki ga navajate, za hkratno opravljanje dveh funkcij v smislu 10. člena zakona o poslancih." Ta člen sicer določa, da poslanec ne sme biti hkrati član državnega sveta, opravljati druge funkcije ali dela v državnih organih, prav tako ne sme opravljati funkcije župana ali podžupana. Kovacs meni, da potemtakem isto velja za predsednika PMSNS.

Horvathovo kandidaturo je podprlo 18 članov sveta, trije pa so se vzdržali.

"Osnovno vprašanje se namreč glasi: Ali lahko poslanec madžarske narodne skupnosti v državnem zboru sprejme zakon, na primer zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, pri tem zakonu ima poslanec madžarske narodne skupnosti celo pravico veta, nato pa ga kot predsednik PMSNS izvaja, tako da daje soglasje k imenovanju ravnateljev, k učnemu načrtu dvojezičnih šol," se sprašuje Kovacs, ki članom sveta PMSNS svetuje, da pred glasovanjem pridobijo sklep pristojnih državnih organov o tem, ali sta funkciji nezdružljivi.

Horvath nasprotno meni, da funkciji nista nezdružljivi. "Tako izhaja iz zakona, ne vem, na kaj se sklicuje Kovacs," pravi in dodaja, da je Kovacsa v preteklosti že pozval, da se udeleži seje sveta PMSNS, na kateri bi razpravljali o tej problematiki, a se po njegovih besedah na vabilo ni odzval. "Mislim, da je tam primerno mesto za razpravljanje o tovrstnih vprašanjih, ne pa prek medijev," še pove Horvath, ki je svoj prvi mandat na čelu PMSNS opravljal nepoklicno, drugi mandat pa poklicno do nastopa poslanske funkcije, od takrat naprej je za to delo plačan v skladu s pravilnikom, ki določa višino honorarja za predsednika PMSNS.

Zakon nezdružljivosti ne omenja
Saša Zagorc, profesor ustavnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, pojasnjuje, da funkcija poslanca - pripadnika narodnostne skupnosti - in dejavnost predsednika sveta samoupravne narodnostne skupnosti sami po sebi nista nezdružljivi. "To bi lahko predpisal le zakon, takšne določbe pa ni," pravi Zagorc, ki ob tem opozarja na po njegovem mnenju nenavadno določbo v statutu sveta, ki v svojem 27. členu pod določenimi pogoji dopušča profesionalno opravljanje nalog predsednika sveta. Zagorc meni, da je omenjeno vprašanje zakonska materija, ki je ni mogoče urediti samo na ravni statuta sveta. Kot še pove, zakon o poslancih ne izpostavlja posebnega položaja poslancev narodnostnih skupnosti, pa bi po njegovem mnenju moral: "Določeni konflikti interesov, kopičenje politične ali izvršilne moči na državni, lokalni in samoupravni ravni se glede na pristojnosti lahko pojavijo tudi pri vpetosti teh poslancev v samoupravi narodnostnih skupnosti, zato bi bilo smotrno to vprašanje urediti z zakonom."

VIR: vecer.com / Timotej Milanov / Foto Nataša J. & Silva E.