Kategorija: Moja Zgodba

Poceni in nekakovostna obutev iz tujine je zelo zmanjšala potrebo po popravilu čevljev, opaža čevljar iz Lendave Jovo Kovačev
Kriza čevljarske obrti v Sloveniji se je začela, ko se je v slovenskih trgovinah pojavilo veliko poceni obutve iz tujine. Čevljar iz Lendave Jovo Kovačev je zato iskal nove možnosti, da bi ostal v poklicu, ki ga je imel rad, in si obenem zagotovil primeren dohodek. Danes je kot čevljar zaposlen v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, obenem pa še vedno v svoji delavnici v Lendavi popravlja čevlje.

Čevljarja sta bila tudi njegov oče in stric, pa tudi dva bratranca. Zato se je tudi sam odločil, da se bo v Ljubljani izučil te obrti: »Mojim sorodnikom čevljarjem v Mariboru je bilo ob prihodu poceni kitajske obutve nekoliko lažje. V Lendavi pa se je potreba po popravilu čevljev močno zmanjšala. Ljudi sem prepričeval, da si s to obutvijo uničujejo noge in škodijo zdravju, a ni kaj dosti zaleglo.«

Sedaj se vsak delovni dan iz Lendave odpelje v Maribor, kjer izdeluje obutev, ki jo na odru nosijo gledališki igralci, operni pevci in baletni plesalci. Če je dogajanje v predstavi postavljeno v čas starega Rima, mora narediti obutev, kakršna je bila takrat. Enako velja za predstave, ki se dogajajo v srednjem veku ali na začetku 19. stoletja.

To delo ga veseli in ga tudi z veseljem opravlja, zato ne razume, da med mladimi ni zanimanja zanj. Najbrž so razlog tudi nizke plače v obutveni industriji: »Stranki vedno povem, ali je čevlje sploh vredno popravljati. Običajno mi v Lendavi v delavnico prinesejo kakovostnejše čevlje. Večji del strank je žensk, ki se jim odlomi peta ali kaj podobnega. Sedaj med drugim popravljam tudi pohodniške čevlje. Zamenjati sem jim moral ves podplat, lastnik se je navadil nanje, so udobni, pa tudi preostali del čevlja je bil še dobro ohranjen.«

Jovo pravi, da ne bo nehal izdelovati in popravljati čevljev, dokler bo še dobro videl in ga bodo roke ubogale: »Najbrž ne bom šel nikoli čisto v pokoj. Ta poklic imam rad. Rad imam stik z ljudmi in me veseli, če ljudem narediš kaj dobrega. Na hitro popraviš peto, stranka pa je zadovoljna, da ne bo treba kupovati novih čevljev.« Če nekoč ne bo mogel delati, pa bi želel, da bi v njegovi delavnici in z njegovim orodjem delo nadaljeval kdo drug.

Vestnik št. 5, 1.2.2018