Magyarja doslej niso vabili zraven, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov pa je vztrajal, da ga vključijo v dogovore
Občina Lendava je pridobila vsa soglasja za spremembo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za območje, kjer bi tuji vlagatelji postavili rastlinjake, razen soglasja ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Brez tega soglasja pa sprememba, ki se nanaša na 66 hektarjev veliko kmetijsko območje, ni mogoča. Na njem želijo postaviti rastlinjake v velikosti 30 hektarjev, namenjene predvsem vzgoji rož.

O situaciji je občinska uprava obvestila predstavnike investitorjev iz avstrijsko-nizozemskega konzorcija in jim predlagala, da se sami povežejo s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je lastnik zemljišč. Predstavniki sklada naj bi po navedbah občinske uprave v gradivu za sejo občinskega sveta na predhodnem sestanku vztrajali pri "iskanju političnih rešitev in dogovora z zakupnikom zemljišč, kar je po mnenju drugih prisotnih nesprejemljivo in nelogično".

Zakupnik je do konca leta 2020 Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava, ki pa nasprotuje izbrani lokaciji. Za načrtovano naložbo je predlagalo drugo območje v neposredni bližini izbrane lokacije in v približno enakem obsegu, vendar z manj kakovostno zemljo.

"Najboljša kmetijska zemljišča je treba ohraniti. Naša generacija je to zemljo dobila v uporabo in dolžni smo jo pustiti zanamcem v vsaj tako dobri kondiciji, kot je, ne pa, da jo za vedno odvzamemo kmetijski proizvodnji," je načelen odnos do obdelovalne zemlje kot poglaviten razlog za nasprotovanje izbrani lokaciji navedel Jožef Magyar, član upravnega odbora KG Lendava.

Kaj menite o razlagi, da je rastlinjake vedno mogoče odstraniti in zemljo, na kateri so postavljeni, vrniti v prvotno stanje?

"Prav ta razlaga potrjuje, da ni vredno najboljšega zemljišča zasenčiti z objektom in v njem na kompostu ali neki umetni snovi pridelovati ali proizvajati nekaj drugega. Potrjuje pa tudi, da je zaradi takšne proizvodnje mogoče rastlinjake postaviti tudi na degradiranem območju. Ob tem pa znova poudarjam: ne nasprotujem razvoju."

Ali rastlinjaki za vas pomenijo razvoj v kmetijstvu?

"Če so namenjeni pridelavi zelenjave, ki nam je pri samooskrbi s hrano prav tako primanjkuje, to zelo podpiram, manj pa, če so namenjeni pridelavi rož in če je za takšno proizvodnjo potrebne tudi veliko delovne sile. Delovne sile ni in je ne bo niti jutri, zato je predstavljati projekt kot priložnost, s katero bomo dobili 600 delovnih mest, populistično početje župana."

Kakšno korist, če sploh, bi po vašem mnenju imela lokalna skupnost od načrtovanih rastlinjakov?

"Če bi res imeli toliko brezposelnih, ki bi bili pripravljeni opravljati delo v rastlinjaku, bi to imelo neke koristi, zato tudi nisem bil popolnoma proti projektu. Vendar naj se ta izvede tako, da se ohrani rodovitna zemlja, na kateri zdaj raste pšenica, ne pa, da se ta prekrije z objektom, v katerem se proizvaja nekaj, kar bi se lahko tudi na asfaltni podlagi. Zato se strinjam s stališčem kmetijske ministrice Aleksandre Pivec, da je treba investicije, ki niso povezane z zagotavljanjem večje prehranske preskrbe, usmeriti na degradirana zemljišča in opuščene industrijske cone."

To bi bil torej lahko odgovor na vprašanje, zakaj ministrstvo ni dalo soglasja.

"Pri odločanju bi vsekakor morala sodelovati tudi stroka. Še preden se lotevajo nekih takih projektov, bi morali izkopati talni profil, pedološko jamo na območju, kjer želijo postaviti rastlinjake, in zraven, kjer je zaradi proda manj kakovostna zemlja. S tem bi tudi potrdili, kar mi poudarjamo."

Zakaj se po vašem mnenju Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ni tako, kot vi zavzel za ohranitev kakovostne kmetijske zemlje, katere lastnik je?

"Zato, ker se noče politično izpostavljati. In zato, ker morajo biti oni tisti, ki bodo zakupnika prepričali o nasprotnem. Sami imamo to zemljo v zakupu in v uporabi, ampak sam bi se ji odpovedal solznih oči, toliko bolj, če vemo, da v državi ne dosegamo niti 50 odstotkov samooskrbe s hrano."

Ali so občinska uprava ali potencialni vlagatelji v rastlinjake vaše podjetje kdaj povabili k sodelovanju pri projektu?

"Nikoli. Moje sodelovanje pri projektu se je načrtno izključevalo. Razlog, da me ne vključujejo, je v tem, da mi župan zavida, da sem uspešen. V 16 letih mi je bilo zaradi tega narejene veliko škode. A s tem, ko je kaznoval mene, je kaznoval in oškodoval tudi zelo veliko drugih ljudi, občanov. Ne prej in ne zdaj pa se pri meni tudi ni oglasil nobeden od potencialnih investitorjev v rastlinjake. Vse, kar sem izvedel, sem izvedel iz medijev."

Lokacija, ki ste jo vi predlagali kot primernejšo za rastlinjake, zajema tudi zemljišča v lasti vašega podjetja. Ali bi jih bili pripravljeni na neki način vključiti v projekt?

"Podjetje ima tu v lasti 18 hektarjev zemlje, kar je približno 20 odstotkov celotne površine, preostalo zemljo pa ima prav tako v lasti sklad. Na osnovi našega lastništva ne bi želel vstopiti v projekt, sem pa pripravljen to premoženje odtujiti za projekt, če bi bil pripravljen to storiti tudi sklad. Zemljo sem torej pripravljen prodati po približno takšni ceni, kot jo ima občina pri prodaji zemljišč v industrijski coni. Kajti grdo bi bilo, če bi kot tu živeči temu nasprotoval in bi me imeli za nekoga, ki ovira načrte. Takšno odločitev pa bi sprejel zaradi manjše škode, ki bi s tem nastala, in ne zato, ker gre za naša zemljišča, ki bi jih lahko tako unovčil."

Vir: VECER.com / Majda.H