Minister za okolje in prostor Jure Leben se je zaradi uvedbe izrednega nadzora nad pridobivanjem dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih znašel na udaru uprave in jeznih delničarjev britanske družbe Ascent Resources. S čim vse mu grozijo? In zakaj je Britance zajela panika?
"Triki Jureta Lebna so umazani kot premog, ki bi ga raje kuril."
"O čem le razmišlja? Mogoče o tem, koliko ga plačuje Rusija?"
"Poslali smo med 60 in 70 e-sporočil podjetjem, ki morda razmišljajo o vlaganjih v Sloveniji. Poudarili smo, kako težak in neprofesionalen je Jure Leben! Da ga vidimo, ali nam je dorasel!"
"Napovedana vojna Juretu Lebnu!" (pripis k videoposnetku sprožitve jedrske bombe)
To je le del groženj in sporočil z ostro vsebino, ki so jih v zadnjih dneh na družabnem omrežju Twitter pod različnimi psevdonimi objavili domnevni delničarji Ascent Resources, britanske družbe, ki si že nekaj let prizadeva dobiti dovoljenja za črpanje zemeljskega plina v Prekmurju.
Vsa so uperjena zoper ministra za okolje in prostor Jureta Lebna. Kot smo prejšnji ponedeljek razkrili na Siol.net, je Leben odredil notranji nadzor nad dvema postopkoma, ki jih je agencija za okolje (Arso) vodila v povezavi z načrtovanim črpanjem plina pri Petišovcih:
odobritvijo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje rafinerije za prečiščevanje zemeljskega plina. Arso ga je izdal, a je bilo leta 2016 po pritožbi okoljevarstvenih organizacij odpravljeno. Postopek se je začel znova in traja še danes;
zahtevo za dovoljenje za občutno povečanje dveh obstoječih vrtin za črpanje zemeljskega plina z metodo "hidravlične restimulacije". Družba Geonenergo, partner Britancev pri projektu, jo je na Arso vložila maja lani.
34 317
Siolovo razkritje sesulo tečaj delnice
Gre za ključni dovoljenji, ki jih Britanci potrebujejo za zagon plinskega projekta v Sloveniji. Tudi zato je bila novica, da je Leben odredil nadzor, hud udarec tako za Ascent Resources kot za delničarje te družbe, ki kotira v kotaciji majhnih in rastočih podjetij na londonski borzi (AIM).
Tridesetega oktobra, dan po objavi članka Siol.net, je cena delnice Ascent Resources zgrmela za tretjino: z 0,75 na 0,5 funta. Med razprodajo delnic, ki so bile še pred letom dni vredne okrog dva funta, je lastnika zamenjalo skoraj 10 odstotkov delnic.
Tržna kapitalizacija Ascent Resources tako znaša le še slabih 15 milijonov evrov. To je skoraj štirikrat manj od zneska, ki ga je družba v zadnjih letih vložila v projekt Petišovci.
V paniki, ki je sledila, se je prvi odzval direktor in solastnik britanske družbe Colin Hutchinson. Sloveniji in Lebnu je zagrozil s tožbo Evropski komisiji. "Potrpežljivega čakanja, da slovenske oblasti naredijo, kar je prav, je konec," je delničarjem sporočil Hutchinson.
Ascent Resources zmanjkuje denarja
A kmalu je na Twitterju začelo padati tudi po Hutchinsonu, ki je v začetku oktobra zatrjeval, da je družba tik pred pridobitvijo vseh dovoljenj. Še pred leti je prvi mož Ascent Resources napovedoval, da se bo investicija v projekt Petišovci delničarjev večkratno povrnila. Očitno ne bo tako.
Ravno nasprotno, 20. novembra bo družba iskala soglasje za povečanje kapitala, ki naj bi ga vložili novi strateški partnerji. Njihov prihod, ki so ga v Ascent Resources napovedovali že spomladi, je zaradi novega zamika pri pridobivanju dovoljenj spet pod vprašajem. To priznava tudi uprava družbe, ki se z morebitnimi interesenti pogovarja že od aprila.
Prav tako je pod vprašajem nadaljnja usoda družbe Ascent Resources, ki edine prihodke ustvarja s črpanjem neprečiščenega plina iz dveh odprtih vrtin v Petišovcih. Njena slovenska podružnica je lani ob 890 tisoč prihodkov ustvarila 2,6 milijona evrov čiste izgube. Financira se izključno s posojili britanske lastnice, ki ima sama vedno več težav s financiranjem nadaljevanja projektov.
"Če delničarji na skupščini ne bodo potrdili predlaganih ukrepov, bo resno ogrožena sposobnost uprave, da zagotavlja financiranje družbe," je v sklicu zapisala uprava Ascent Resources.
Največji lastnik družbe je investicijska skupina Hargreaves Landsdown, ki obvladuje približno 30 odstotkov delnic. Njen upravni odbor vodi Deanna Watson Oppenheimer, ki velja za eno od najvplivnejših žensk v ameriškem bančništvu. Sedi tudi v upravnem odboru trgovskega velikana Tesco.
Kdo na Arsu je dal Britancem "osebna zagotovila"?
Med solastniki Ascent Resources je mogoče najti še nekaj oseb, ki imajo v britanskih poslovnih in finančnih krogih uživajo velik ugled. Morda so tudi zato lobistični in diplomatski pritiski na slovensko vlado veliki.
Najbolj je na udaru Leben. Več vlagateljev v Ascent Resources mu bolj ali manj odkrito grozi. V kolonialni maniri napovedujejo tudi javno sramotenje Slovenije kot države, ki prijaznost do tujih vlagateljev obljublja le na papirju. Številni k ukrepanju pozivajo britansko veleposlanico v Ljubljani Sophie Honey, nekateri pa napovedujejo celo pritožbo varuhinji človekovih pravic.
lastnik obeh je država.
O dogajanju je pred dnevi poročal tudi britanski tabloid Daily Mail, ki velja za naklonjenega vladajoči konservativni stranki. Pri tem je navajal izjave predstavnikov Ascent Resources, ti naj bi pred časom zatrjevali, da so od "visokih uradnikov slovenske agencije za okolje dobili osebna zagotovila, da bodo dobili dovoljenje".
Britanci: Ne gre za "fracking", ampak "stimulacijo"
So prav ta "osebna zagotovila", če so seveda obstajala, glavni razlog za to, da se je Leben odločil za uvedbo nadzora?
Uradno je jabolko spora med Britanci in slovenskimi državni organi še vedno vprašanje, ali je črpanje plina poseg, ki ne bo imel vpliva na okolje in zdravje ljudi. V Ascent Resources ves čas poudarjajo, da ne gre za ekološko sporno hidravlično lomljenje, v angleščini znano kot "fracking", ampak do okolja precej bolj prijazno "hidravlično stimulacijo".
Marca letos so ime posega celo preimenovali v "vzdrževanje proizvodnosti pri pridobivanju mineralnih snovi".
"Tega (postopka v Sloveniji, op. a.) ni mogoče primerjati s tistim, kar delajo v Severni Ameriki, to je kot primerjava jabolk in pomaranč. Mi stimuliramo peščenjake, od 3.000 do 3.500 metrov pod površjem, ki so veliko mehkejši material kot skrilavci. Potrebujemo veliko manj vode, veliko manj pritiska, izvaja pa se več kot 2.000 metrov stran od vodnih virov," je junija letos zatrjeval Hutchinson.
Gre torej za poseg, pri katerem ni treba opraviti presoje vplivov na okolje, zatrjujejo Britanci. Toda več državnih organov ima drugačno mnenje. Predvideno črpališče je namreč ponekod le dober kilometer oddaljeno od zaščitenega območja Natura 2000.
Izginila projektna dokumentacija iz leta 1953
Hkrati so na Arsu ugotovili, da v Ascent Resources oziroma Geoenergu nimajo izdelanega rudarskega projekta. Pri tem so se sklicevali na zakonodajo in odločbe iz petdesetih let prejšnjega stoletja, ko je prejšnja država dala dovoljenja za črpanje plina v Petišovcih.
Večer je pred dnevi poročal, da odločbe iz leta 1953 nimajo ne na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek, ne na geološkem zavodu Slovenije. Trenutni zakon o rudarstvu, ki velja od leta 2011, sicer zahteva izdelavo rudarskega projekta za raziskovanje, pridobitev koncesije za izvedbo in sanacije.
Iz dokumentacije v zadevi je razvidno, da je Arso Britancem že leta 2011 naložil sanacijo obstoječih vrtin, a te očitno ni bilo. Izvedli naj bi le interni tehnični pregled.
