Pri agenciji za okolje je podjetje Geoenergo sprožilo postopek za pridobitev dovoljenja za ponovno hidravlično lomljenje v Petišovcih.

Podjetje Geoenergo v solasti Petrola in Nafte Lendava je pri agenciji za okolje (Arso) sprožilo postopek za pridobitev dovoljenja za ponovno hidravlično lomljenje oz. fracking v Petišovcih. Prvotna vloga iz lanskega maja je nosila ime restimulacija vrtin Pg-10 in Pg-11a s hidravličnim lomljenjem, a so letos marca ime posega preimenovali v vzdrževanje proizvodnosti pri pridobivanju mineralnih snovi. Gre za predhoden postopek, v katerem se ugotavlja, ali je za poseg treba "izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje". Pri Arsu pojasnjujejo, da trenutno čakajo na mnenja "ministrstev in organizacij" - zaprosila so poslali na direkcijo za vode, na zavoda za varstvo narave in za gozdove, na direktorata za kmetijstvo in gozdarstvo, na urad za kemikalije in direktorat za energijo. "Po pridobitvi mnenj sledi poziv k izjasnitvi, tako da pred junijem odločitve zagotovo ne bo," nam je pojasnil Andrej Vuga.

Vlogo je za vlagatelja pripravilo podjetje Ekosfera, Geoenergo pa zastopata Miha Valentinčič, ki vodi Petrolov oddelek za razvoj energetike in okolja, ter Borut Bizjak, direktor Nafte Lendave, ki je vodstveno mesto prevzel januarja 2016, kamor ga je imenoval SDH, njegova glavna referenca pa je bilo vodenje družbe HPC, ki je bila že septembra 2016 izbrisana iz registra Ajpesa s pripojitvijo matični Avtotehni. Črpanje iz petišovskega polja poteka ob sodelovanju s podjetjem Ascent Slovenia, ki ima sedež na Malti, četudi ima v imenu zapisano, da je podružnica podjetja v davčni oazi na Britanskih deviških otokih in je v lasti podjetja Ascent Resources iz Britanije. Njihov edini projekt so Petišovci, v katerem imajo 75-odstotni delež s pripadajočimi koristmi. Konec leta 2016 so sicer zatrdili, da bo njihovih 90 odstotkov prihodkov, dokler ne bodo povrnili svojega 42 milijonov evrov težkega vložka. Sredi letošnjega aprila so iz Ascenta sporočili, da iščejo novega strateškega partnerja in denar za razvoj petišovskega projekta.

Trikrat povečana količina plina
V vlogi trdijo, da jim te ne bi bilo treba vložiti, a so se za to odločili, saj je "težnja evropskih usmeritev in civilne družbe, da se v predhodnem postopku preveri hidravlično lomljenje". Fracking želijo ponovno izvesti na obeh že hidravlično lomljenih vrtinah, Pg-10 in Pg-11a. Tam so nazadnje izvedli fracking leta 2011, postopki za ponovno aktivacijo vrtin pa so se na terenu začeli oktobra 2016, pojasnjujejo. S ponovnim frackingom želijo zagotoviti, da se "proizvodna zmogljivost ohrani". A bi se tudi povečala. Geoenergo ocenjuje, da bi se dnevna proizvodnja plina lahko dvignila s sedanjih 30 odstotkov na 95 odstotkov zmogljivosti vrtin, to je na 245.000 standardnih kubičnih metrov (Sm3).

Prepovedi in moratoriji
Fracking je danes v Evropi prepovedan v Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem in na Škotskem, v Walesu velja nanj moratorij od leta 2015. Prepovedan je tudi v ameriških zveznih državah Maryland, Vermont in New York.

Postopek hidravličnega lomljenja bi imel tri do pet faz in bi obsegal skoraj trikrat več včrpane vode z dodatki pod visokim pritiskom kot leta 2011 (vloga omenja 1800 kubičnih metrov vode). Razstreljevalo in lomilo naj bi se na globini 2700 do 3500 metrov, za pripravo vrtin pa bi se uporabilo tudi manjše količine eksploziva. Te naj ne bi bile "zaznavne na površini", a Geoenergo ne izključuje mikroseizmičnih pojavov, čeprav obljublja, da je njihov vpliv minimalen - ali ga ne bo. V vlogi priznavajo, da bodo hrupne obremenitve okolja blizu mejnih, a dodajajo, da le za kratek čas.

Kemikalije tudi za čiščenje odtokov
Po včrpanju vode bi vrtini za en dan zaprli, nato pa bi vodo izčrpali nazaj na površje - pod zemljo, so zapisali v Geoenergu, bi je ostalo 30 do 40 odstotkov. Za odpadno vodo nameravajo ob vrtinah postaviti mobilno cisterno. Raztopina, ki jo bodo včrpavali za povzročitev lomljenja mineralnih surovin, trdijo, da ne bo "razvrščena kot nevarna", a ima "večina uporabljenih snovi določene nevarne lastnosti".

Več na : VECER.com / Foto: MAJDA HORVAT