Sobota, 30 Avgust 2014
Email
Make My Homepage
RSS
Pasica
  • Lendava
  • Najdi.si
  • Google
  • Yahoo
Register

Login



sola.jpg

ANKETA

Menite da se bodo razmere z novo vlado v Sloveniji izboljšale?
 
  • Monolog
    Nedelja, 13 Julij 2014
    Sinko vpraša očeta: ''Očka, kaj je to monolog?'' Oče mu odgovori: ''Veš, sinko, to je takrat, ko se pogovarjava jaz in tvoja mamica.''
  • Na današnji dan
    Nedelja, 13 Julij 2014
    NA DANAŠNJI DAN 25. Avgust 1830 - v Belgiji se začne revolucija, ki kasneje pripelje do odcepitve od Nizozemske 1914 - Avstro-Ogrska napove vojno Japonski 1921 - ZDA, Avstrija in Nemčija podpišejo mirovni sporazum o koncu prve svetovne vojne 1939 - Združeno kraljestvo in Poljska podpišeta... Več ...
Notice
Mesto Lendava
Mesto LENDAVA

S statutom Občine Lendava (Ur.l. RS, št. 26/99, 119/00 in 69/02) je bilo ustanovljenih 17 krajevnih skupnosti, od tega je 16 krajevnih skupnosti narodnostno mešanih. Krajevnim skupnostim je bil s statutom občine podeljen status pravne osebe javnega prava.

V novembru 2004 je svet Občine Lendava sprejel pobudo krajanov naselja Trimlini - Hármosmalom za izločitev naselja Trimlini - Hármosmalom iz krajevne skupnosti Lendava - Lendva ter ustanovitev nove krajevne skupnosti. S spremembo statuta občine bo občina Lendava štela 18 krajevnih skupnosti, vanjo pa bo vključena tudi nova krajevna skupnost Trimlini - Hármosmalom.

Po narodnostni strukturi je Občina Lendava narodnostno mešana občina, v kateri živijo poleg Slovencev (5653), pripadniki madžarske narodne skupnosti (3917), Romi (86) ter pripadniki drugih skupnosti

 

Statistični podatki

Občina Lendava meri po površini 123 km2, dolžina njene meje pa znaša 109 km.
Občina meji na Republiko Madžarsko in Republiko Hrvaško ter na občine: Dobrovnik, Turnišče, V. Polana in Črenšovci.

Po popisu prebivalstva iz leta 2002 šteje 11.151 prebivalcev, od tega 3.395 v naselju Lendava - Lendva, ki je občinsko središče

Zgodovina mesta Lendava

Občina Lendava - Lendva Község se razprostira na skrajnem vzhodu Slovenije blizu slovensko - madžarske in slovensko-hrvaške meje. Prebivalci so Slovenci, Madžari in pripadniki drugih narodov. Na podlagi bogate kulturne tradicije se je izoblikovala naravna multikulturna sredina, ki opredeljuje mesto in tudi občino.

Na narodnostno mešanem območju občine je poleg slovenskega uradni jezik tudi madžarski. Izobraževalne ustanove, vrtci, osnovne šole in srednja šola so dvojezične. Poleg tega imajo v Lendavi sedež politične in kulturne institucije pomurskih Madžarov.

Mesto Lendava ima več kot 800-letno tradicijo. Nahaja se na križišču več pomembnih poti. Rimljani so to svojo vojaško postojanko na poti Poetovio-Savaria (Ptuj-Szombathely) imenovali Halicanum. Leta 853 naj bi tu posvetili cerkev, po reki poimenovan kraj Lindva pa se navaja v zapisih iz leta 1192, ko je posest, ki je obsegala skoraj celotno jugovzhodno Prekmurje, kupila rodovina Hoholtov; le-ti so se sredi 13. Stol. Preimenovali v Banffije.

V 14.stol. je Lendava postala trg, župnija se omenja od leta 1334. Leta 1644 so Banffije zamenjali grofje Esterhazy. Večino 17.stol.je bilo območje pod dvojno oblastjo: ogrsko in turško. Leta 1867 je postala Lendava mesto in sedež okraja. Evangeličansko občino so ustanovili 1902, vse do 2. svet. vojne pa je bila tu močna tudi židovska skupnost. O bogati preteklosti pričajo številne, ogleda vredne kulturne znamenitosti. Svojevrstno doživetje je že sprehod po starem delu mesta v središču Lendave, ki ga odlikujejo ahitekturno zanimive zgradbe, številni gostinski in trgovski lokali, gostom pa je na voljo tudi informacijski center. Grad je stal na hribu nad središčem Lendave že v 12.stol., o čemer pričajo freske v grajski kapelici. Knez Esterhazy ga je dal, v čast takratnemu cesarju Leopoldu, postaviti v obliki črke L med leti 1690 in 1705. V gradu so: stalna zbirka Oloris, galerija, muzej in protokolarni prostori. Župnijska cerkev sv. Katarine je enoladijsko svetišče s polkrožnim prezbiterijem, ki jo je v letu 1751 postavila družina Esterhazy. Predhodnica te cerkve naj bi stala na severnem delu mesta že v 9. stoletju. Cerkev je zgrajena v baročnem stilu, za glavnim oltarjem je slika sv. Katarine Sienske, delo italijanskega slikarja Barazuttija iz leta 1800. V cerkvi hranijo zlat kelih, ki ga je leta 1608 podaril graščak Kristof Banffy. Cerkev je služila kot grobnica plemiškim družinam. Kapela sv. Trojice v Lendavskih goricah je dala zgraditi družina Gludovacz v letih 1727-28, v spomin na izgon Turkov iz Madžarske. Pred tem je na hribu sv. Trojice stala vojaška utrdba. Kapelico obdaja staro pokopališče, v notranjosti pa je shranjena mumija kapetana Mihaela Hadika, poveljnika gradu v času turških vpadov, ki je, po legendi, padel med obrambo Lendave v boju s Turki. Evangeličanska cerkev v Lendavi je iz leta 1934. V Petišovcih je bila 1994 zgrajena cerkev sv. Rozalije, v kraju pa najdemo tudi baročno znamenje iz leta 1800 s kipom stoječe Matere božje. Katoliška cerkev je tudi na Hotizi, najnovejša pa se nahaja v Gaberju. V drugih naseljih je prevladujoči rimskokatoliški veri posvečena vrsta kapelic, zvonikov in znamenj. V izgradnji je nov kulturni dom v središču Lendave z gledališko, kino in konferenčno dvorano. Okolica Lendave je pravi raj za ljubitelje neokrnjene narave, še posebej ribiče in lovce. V številnih mrtvicah reke Mure, kot so: Hotiško jezero, Petišovsko jezero, Potkova, Muriša, so našli svoj življenjski prostor številni vodni nevretenčarji, ribe dvoživke, vodni ptiči ter zanimive, ogrožene vodne subpanonske rastline. Nižinski pragozd Orlovščak je eden redkih naravno ohranjenih ostankov gozda na tem območju. Rimljani so že vedeli, zakaj so si prav Lendavo izbrali za svojo počivališče! Tudi sodobni popotniki se radi pustijo razvajati v hotelu Lipa v Termah Lendava. Kopanje v termalni vodi, bogati s parafinom, številne terapevtske možnosti, domača kulinarika, zabava, predvsem pa prijaznost gostiteljev so porok za dobro počutje. Gostom, ki si želijo rekreacije v naravi, možnosti ne manjka, saj se ob hotelu nahaja športno-rekreacijski center z igrišči za tenis, košarko, odbojko, olimpijski bazen in prostor za rolkarje. Posebno doživetje je kolesarjenje ob reki, po eni od petih kolesarkih poti ali gorsko kolesarjenje po goricah. Domala v vsakem naselju najdemo nogometno igrišče. Izlet v Dolgovaške, Lendavske, Čentibske ali Dolinske gorice je gotovo doživetje, ki še dolgo ostane v lepem spominu. Prijazni vinogradniki z odlično vinsko kapljico na Vinski turistični cesti vabijo, da se ustavite na sprehodu, pridete na izlet ali celo na počitnice. Občina Lendava vabi na obisk v vsakem letnem času: pozimi se pogrejete v termalni vodi in s kozarčkom vina v zidanici; pomladi si naberete novih moči; poleti prekolesarite pokrajino ob Muri, se osvežite v senci goric in hladu vinskih kleti s kozarčkom odličnega vina in pristne domače prekmursko- madžarke kulinarike, jeseni se skupaj z domačini veselite "vinskih praznikov": Lendavske trgatve, Festivala vina, Martinovanja, ipd.

Kulturna Dediščina

Muzej in galerij

KOVAČEVA 28
9220 LENDAVA
TELEFON: 02 578 92 60
DIREKTOR: 025789262
FAX: 02 578 92 61
email: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript

ODPIRALNI ČAS:
Ponedeljek - petek: 8 - 16
Sobota - 10 - 14
Nedelja in prazniki: zaprto


Galerija - Muzej domuje v najimpozantnejši zgradbi našega mesta - gradu. Nekakšna orientacijska točka, arhitekturna in estetska dominanta mesta pestuje med svojimi zidovi glasove najdavnejših časov in njegovih ljudi.

Grad v današnji obliki, ki se v tlorisu izrisuje iz oblike črke L, so v drugi polovici 18. stoletja pregradili takratni lastniki, plemeniti Eszterházyji. Z močnimi podporniki, zanimivo mansardno streho in izstopajočim stolpnim delom elegantno a prepričljivo bedi nad mestom.

 



Razstave zbirke in zapuščine



Oloris


Grad na preži


iz zbirke etnoloških predmetov


Udeleženci mednarodnega likovnega simpozija


OLORIS

Stalna arheološka razstava najdb iz pozne bronaste dobe – 13. stoletja pred našim štetjem – katerih najdišče je Dolnji Lakoš. Prekmurje je, kot kažejo najnovejša arheološka odkritja ob gradnji avtoceste izredno bogato z najdbami iz prazgodovinskega obdobja, saj so bile naravne in geografske danosti tega območja očitno ugoden in ključen dejavnik za naselitev. Med najdbami naselbinskega ostanka iz polja, ki ga vaščani Dolnjega Lakoša imenujejo Oloris, je največ ilovnatih loncev, ornamentiranih shrambnih posod, skled, uteži za statve, medtem ko je predmetov iz brona malo in so jih v pokrajino najverjetneje prinašali trgovci.

ZALA GYÖRGY

Kipar György Zala je eden naših najvidnejši rojakov, rojen leta 1858 v Lendavi. Umetnik, ki je z še dvema kiparjema, János Fadruszom in Alajosem Stróblom povzdignil madžarsko kiparstvo na evropsko raven. György Zala je avtor večine kiparskih elementov, ki sestavljajo eno najbolj obiskanih turističnih točk v prestolnici Madžarske - Trg herojev (Millenejski spomenik). Eden najbolj znanih, delovnih, zavzetih in iskanih kiparjev prehoda 19. stoletja v 20. je v kiparskih stvaritvah utelesil mnoge junaške a hkrati tragične trenutke in osebnosti madžarske zgodovine (Mučeniki Arada, konjeniški portret Gyule Andrásyija, portret Ferenca Deáka, kip Honvéd, kralj Matija Korvin…).

V njegovi dolgoletni, plodni in uspešni umetniški poti, so mu osebno pozirali kralj Franc Jožef, kraljica Elizabeta, bil je profesor na akademiji, prijateljeval je z umetniško politično in družbeno smetano takratne monarhije. Obenem pa je bil zadržan gospod, katerega privatno življenje je ostalo uganka.

GRAD NA PREŽI

Razstavo "Grad na preži" so pripravili sodelavci Muzeja in inštituta vojaške zgodovine iz Budimpešte in pripoveduje zgodbo gradov, ki so bili braniki Evrope pred turškimi napadi in so tvorili nekakšno vojno krajino. V tem sistemu tako imenovanih obrambnih gradov je bil tudi lendavski. Ena najznamenitejših bitk je bila leta 1603, vendar Turkom lendavskega gradu ni uspelo zavzeti nikoli. Razstavljene replike hladnega in strelnega orožja, vojaške opreme, zastav, podob gradov iz takratnih časov (Lendava, Beltinci, Kaniža, Novi Zrin, Beograd) ter lutkami oblečenimi v vojaško opremo obeh sovražnih si strani so pripravljalci razstave kar najverodostojneje poskušali prikazati okoliščine takratnih, za Evropo težkih in odločilnih časov.

TISOČ LET KOVANJA DENARJA NA MADŽARSKEM

Numizmatično razstavo, ki je nekakšen pregled razvoja kovancev oziroma denarnih enot od začetkov obstoja Madžarske države do danes, so pripravili sodelavci Narodnega muzeja iz Budimpešte in nam jo podarili v trajno last.

ZBIRKA ETNOLOŠKIH PREDMETOV

Nekaj etnoloških predmetov imamo razstavljenih v levem krilu zgornjega nadstropja gradu, medtem ko je večina omenjenih predmetov, kot že rečno shranjeno v depoju. Tako poskušamo obiskovalcem vsaj za pokušino pričarati bivalni, duhovni in estetski svet njihovih prednikov, prebivalcev Prekmurja oziroma okolice Lendave v prejšnjem stoletju. Predmeti kot so stepalo za maslo, poslikane skrinje (tulipánoslada), kovaški meh, okrasne brisače, lončena posoda, žrmlje, nabožna plastika ter skice in risbe, ki prikazujejo segmente iz življenja kmečkega prebivalstva – pozvačin, poslikani, vzorci ornamentov velikonočnih pirhov, tipi hišnih oken, vrat so poskus prikaza nekega časa, njegovih ljudi navad, okusa, možnosti in iznajdljivosti. Upamo, da bo ta zbirka premetov v kratkem prerasla in nadgrajena v stalno razstavo.

OBČASNE RAZSTAVE
V galerijskih prostorih se skozi vse leto vrstijo likovne in druge razstave.

Letos smo predstavili dela, ki so nastala na 6. Mladinski likovni koloniji, svoja dela je predstavil udeleženec lanskega in letošnjega Mednarodnega likovnega simpozija György Ezüst, ki je vodja podobne kolonije v Budimpešti.

Prav tako smo ob izzidu monografije Štefana Galiča imeli retrospektivno razstavo njegovih grafik, razstavo Madžarska zgodovina skozi simbole ter razstavo Otroške likovne ustvarjalnosti otrok iz lendavskih vrtcev. Meseca septembra sta bili na ogled dve za zanimivi razstavi in sicer Gradovi in dvorci na Madžarskem od 12. – 19. stoletja, ter numizmatična razstava Tisoč let kovanja denarja na Madžarskem.

Meseca novembra je na ogled razstava 28. Mednarodne likovne kolonije Lendava, s 15. decembrom pa bo na ogled razstava mednarodno priznanega arhitekta, ki je tudi avtor lendavskega kulturnega doma – Imre Makovcza.

ZAPUŠČINA JOLANDE MENTS

Leta 1999 nam je gospa Jolanda Ments po svoji smrti zapustila nekaj kosov pohištva, slik, predvsem pa veliko dokumentov, fotografij, pisem in drugega pisnega, torej arhivskega gradiva, ki je zanimivo predvsem iz razloga, ker je bila omenjena gospa sestra soproge znanega Dolnje lendavskega tiskarja, fotografa in papirničarja Balkanyija. Predmeti in arhivska zapuščina nimata posebne materialne vrednosti, ima pa neprecenljivo zgodovinsko pričevalno vrednost. Iz tovrstnih papirjev lahko izluščimo veliko zanimivih informacij, podatkov, dejstev, ki govorijo o načinu življenja meščanstva v Lendavi v začetku 20. stoletja.

Dejavnost


restavratorska dela


mladinska likovna kolonija


mednarodni likovni simpozij

RESTAVRATORSKA DELAVNICA

Muzealije v muzejih je potrebno vzdrževat, konzervirat in po potrebi restavrirat, kar v okviru naše inštitucije ne moremo izvajat, saj za to nimamo osnovnih pogojev. Kljub temu pa moramo muzealije na nek način ohranjat, kar smo delno rešili z letos že tretjo restavratorsko delavnico. V njej ponavadi sodeluje 10 restavratorjev iz Narodnega muzeja iz Budimpešte, ki pod vodstvom dr. Andrása Morgósa poskušajo v desetih dneh konzervirat ali restavrirat kar največje število muzejskih predmetov, predvsem tistih najobčutljivejših iz lesa in gline.

MLADINSKA LIKOVNA KOLONIJA

Letos že 6. Mladinska likovna kolonija Lind Art združuje mlade likovne ustvarjalce, dijake srednjih šol umetniške smeri in študente likovne akademije ali drugih umetniških smeri, ki se pod vodstvom univerzitetnih profesorjev-mentorjev v desetih dneh poskušajo vase vpiti znanja, ki jih morebiti v formalnem izobraževanju ne morejo. Udeleženci letošnje kolonije so že stari znanci, saj so nekateri sodelovali v prav vsaki koloniji do sedaj. Kolonijo vsako leto nadgradimo tudi z razstavo ustvarjenih umetniških del, letos decembra pa bodo imeli mladi ustvarjalci priložnost predstaviti se tudi v Ljubljani in sicer v prostorih veleposlaništva republike Madžarske.

MEDNARODNI LIKOVNI SIMPOZIJ

Letos že 28. Mednarodni likovni simpozij ali kot smo nekoč rekli, kolonija, je ena najstarejših v Sloveniji. Ustanovil in dolga leta jo je vodil Ferenc Kiraly in to tradicijo poskušamo nadaljevati tudi danes. Skupina umetnikov se ponavadi ustvarjalno druži zadnjih deset dni meseca avgusta, ko doživljajo lendavsko pokrajino, njen čar in ljudi na samosvoj način, ki ga nato prenašajo v svoje umetniške stvaritve.

Letos se je kolonije udeležilo 14 umetnikov iz Slovenije, Madžarske, Danske, Nemčije, Italije in Avstrije. Ustvarjena dela so od 17. novembra na ogled v prostorih Galerije-Muzeja Lendava.

PROMOCIJA LENDAVSKIH UMETNIKOV V DRUGIH GALERIJAH IN DRŽAVAH

Domače umetnike oziroma našo dejavnost skušamo predstaviti in uveljaviti tudi drugod. Tako so likovna dela ustvarjena na mednarodnih likovnih kolonijah bila predstavljena že v Monoštru, Ljubljani, Zalaegerszegu, Dunajski Sredi. Grafike lendavskega umetnika Štefana Galiča so bile razstavljene v domala vseh večjih madžarskih mestih, nazadnje tudi v Budimpešti. Prav tako smo organizirali več razstav v predverju slovenskega parlamenta in v prostorih veleposlaništva republike Madžarske v Ljubljani, kjer skrbimo, da stene sprejemne dvorane niso nikoli prazne.

OBNOVA IN SANACIJA GRADU

V preteklih letih si je vodstvo Galerije – Muzeja Lendava intenzivno prizadevalo delovati v smeri čim intenzivnejše in strokovnejše obnove gradu. Čeprav le-to ne sodi v krog dejavnosti naše inštitucije, pa si glede na to, da je to naš delovni prostor in hram kulturne dediščine večine narodnostno mešanega področja prizadevamo grad čim prej ustrezno sanirati in urediti njegove prostore. Pri tem nam je v veliki meri, tako finančno kot tudi strokovno pomagala država Madžarska. S sodelavci Zavoda za varovanje kulturne dediščine iz Budimpešte sodelujemo že nekaj let, še posebej pa je potrebno izpostaviti ime arhitekta Józsefa Sebestyéna, ki je v veliki meri pripomogel tudi pri pridobivanju sredstev za sanacijo gradu. Pri le tej sta sodelovala tudi občina Lendava in Ministrstvo za kulturo RS, o čemer je stekel pogovor lansko leto na veleposlaništvu Madžarske v Ljubljani.

Nastanek razvoj galerije

Javni zavod Galerija - Muzej je bil ustanovljen leta 1972 in je deloval v okviru Zavoda za kulturo, nakar se je leta 1996 osamosvojil in postal samostojen javni zavod, katerega ustanovitelj je Občina Lendava in soustanovitelj Pomurska Madžarska narodnostna skupnost Lendava. Dolgoletnemu direktorju, akademskemu kiparju Ferencu Kiralyu gre pravzaprav zasluga, da je vzpostavil temelje obeh matičnih dejavnosti, galerijske in muzejske, ter ustanovil še danes ključno prireditev na umetniškem področju, Mednarodno likovno kolonijo Lendava, ki velja za eno najstarejših v Sloveniji.


  • MUZEJ
    Imeti muzej je pravzaprav zahtevna, strokovna (na ICOM-ovih kodeksih temelječa) in večplastna inštitucija, ki seveda ne pomeni le kup nekakšnih starih predmetov. Temelji lendavskega muzeja so nastali pravzaprav z odprtjem arheološke razstave OLORIS in spominske sobe GYÖRGA ZALE, resnično pionirsko delo pa je na etnografskem področju naredila dolgoletna sodelavka in direktorica muzeja v Nagykanizsi, etnologinja, dr. Edit Kerecsényi. Zbrala je izjemno veliko etnološki eksponatov iz okoliških vasi Lendave, jih inventarizirala, evidentirala, opisala ter opremila z vso potrebno muzeološko dokumentacijo. Muzej je, kot je to zapisano v 2. členu statuta ICOM (Mednarodni muzejski svet) za javnost odprta, nepridobitna, stalna ustanova v službi družbe in njegovega razvoja, ki zaradi proučevanja, vzgoje in razvedrila pridobiva materialen dokaze o ljudeh in njihovem okolju, jih hrani, raziskuje, o njih posreduje informacije in jih razstavlja. Muzej lahko funkcionira, če izpolnjuje vsaj minimalne pogoje, ki omogočajo, da v okviru sprejete politike opravlja temeljne naloge zbiranja, raziskovanja, ohranjanja, evidentiranja, vzgoje in raziskovanja, kakor tudi namestitev osebja, ki je ustrezno izobraženo.


  • GALERIJA
    Galerijska dejavnost je vsa leta delovanja naše inštitucije funkcionirala bistveno intenzivneje in dosledneje, saj s postavitvijo umetniške razstave ni povezano toliko sprotnih dejavnosti, znanj, pravil in meril. Imamo tri ključne galerijske prostore, v katerih se vrstijo umetniške razstave slovenskih, madžarskih in tujih umetnikov, po potrebi pa za razstavne potrebe namenimo tudi druge prostore in hodnike. V preteklih letih so tukaj razstavljali vsi lendavski umetniki, nekatere ključne umetniške osebnosti Prekmurja ter številni tuji likovniki. Poleg občasnih razstav skušamo oblikovati tudi stalno umetniško zbirko, ki se vsako leto obogati s paleto novih umetniških stvaritev, pridobljenih na vsakoletni Mednarodni likovni koloniji, ki je bila letos že 28. zapovrstjo.
 

MALI OGLASI

PRIKOLICO ZA GROZDJE
PRIKOLICO ZA GROZDJE
( / Stroji, orodja in material)
Petek, 15 Avgust 2014
Oddam 2. sobno stanovanje v najem
Oddam 2. sobno stanovanje v najem
( / Nepremičnine)
Nedelja, 10 Avgust 2014
noimage
Prodam dvosobno stanovanje
( / Nepremičnine)
Petek, 01 Avgust 2014
Stanovanje 3-sobno
Stanovanje 3-sobno
( / NAJEM)
Torek, 17 Junij 2014
Home LENDAVA