Kako sta lendavsko galerijo obarvala Japonec Hasegava in Avstrijec Hundertwasser in pritegnila že več kot 14.000 ljudi.
Impresivna, barvita in žareča. Takšna je aktualna likovna razstava na gradu v Lendavi. Ne gre za impresioniste, temveč za dela Avstrijca Friedensreicha Hundertwasserja in Japonca Šoičija Hasegave, umetnikov dveh svetov - zahoda in vzhoda. Obiskovalci, ki drsijo med barvitimi, abstraktnimi grafikami, litografijami, sitotiski in lesorezi, akvareli in porcelani, so zelo različni, od umetniško dobro podkovane druščine, ki poznavalsko, zagreto komentira razstavljena dela, do tujega para, ki navdušujoče vzdihuje "schön" (lepo), in družine zvedavo turističnega videza z majhnimi otroki. Nemogoče je, da vas ne bi posrkalo, pritegnilo. Doslej si je stvaritve Hasegave in Hundertwasserja ogledalo nekaj čez 14.000 ljudi.
Galerija - Muzej Lendava je že nekaj let točka, kamor se je vredno odpeljati iz katerega koli konca Slovenije, četudi le na katero od njihovih izvrstnih razstav. Tam so bili velikani, kot so Dali, Mucha, Miró, Goya, Picasso, Chagall, Vasarely. V lendavskem gradu so še zanimive zbirke in kolonije, recimo odlivanja v bron. Stoji pa v Lendavi tudi populariziran, neke vrste slovenski Eifflov stolp - Vinarium, tako da je nedeljski izlet v Prekmurje zagotovljeno pester.
Prevzemanje tehnike in barvni naval
Katalog po razstavi v slikovitem, kompleksnem srečanju dveh umetnikov izpostavlja vzajemen vpliv umetnosti in kulture Japonske ter Evrope na njiju, razlike in podobnosti. Japonska odseva v delih domorodnega Hasegave kot tudi v stvaritvah Evropejca Hundertwasserja, ki je na Japonsko zataval naključno, a z njo ohranil stik do smrti. Atilla Pisnjak, umetnostni zgodovinar in kustos lendavske galerije, pojasnjuje, da je Hundertwasser leta 1961 prvič odpotoval na Japonsko, kjer "je spoznal japonske lesoreze in estetiko. To je močno vplivalo nanj in se odraža v uporabi barv. Do tistega trenutka je bil Hundertwasser dokaj monokromatičen. Ko je zagledal japonske lesoreze, se je na neki način zaljubil v njih, ta tehnika ga je zelo prevzela." Zanj pravijo, da je bil prvi Evropejec, pod katerim so delali japonski lesorezci.
Poti obeh umetnikov sta se križali, kajti razstavo svojega evropskega kolega si je ogledal tudi Hasegava. Vzporednice pa je mogoče potegniti še v njunem življenju. Z namenom, da bi bolje spoznal zahodni svet in usvojil novo znanje, je japonski umetnik zapustil svojo domovino in leta 1961 odšel v Pariz, kjer živi in ustvarja še danes, star 89 let. Zanimivo, na območju, kjer je nekoč živel sloviti francoski impresionist Monet. "Mikale so ga različne tehnike jedkanja, ki na Japonskem niso bile tradicionalne, značilne," pravi kustos in dodaja, da je Hasegava v 60-ih letih prejšnjega stoletja razstavljal tudi v Ljubljani.
Visoka umetniška raven, a tudi za otroke
Kanoniziranje umetnosti je razlog, zakaj je Hudertwasser širši javnosti bolj znan kot Hasegava, razlaga Atilla Pisnjak. "V renesansi nista ustvarjala le Michelangelo in da Vinci, a je danes redko kdo še zelo znan." Drugi razlog je ta, da je Hundertwasser bolj odmeven kot arhitekt in tudi geografsko bližje Slovencem, saj mnogi poznajo njegovo znamenito hišo (Hundertwasserhaus) na Dunaju. Vendar številne obiskovalce razstave močno navduši prav Hasegava, ugotavljajo Lendavčani. V tem vidijo priznanje, da njihova razstava izpolnjuje tudi izobraževalni namen.
"Hasegave nisem poznal in zame je bil veliko odkritje," prizna tudi Dubravko Baumgartner, direktor Galerije - Muzeja Lendava, po izobrazbi slikar. Meni, da je Japonec "umetnik visoke ravni, s tehniko, izvedeno v nulo". "Razstava je zelo blizu tudi otrokom, ker jih prevzamejo barve in forme. Zato smo ob razstavi naredili delavnico (po)ustvarjanja risbic za otroke in odrasle. Lepo je videti, kako lahko neki umetnik vpliva na notranje dražljaje, doživetja obiskovalcev," meni direktor. "Ker je Lendava na obrobju države, moramo narediti precej več, da nas ljudje sploh opazijo," pravi in dodaja, da si z velikimi umetniškimi imeni, katerih dela praviloma razstavljajo velike, nacionalne galerije, utirajo pot ter krepijo obisk in ugled. Precej vlagajo tudi v marketing. Najemnina za umetnine, ki jo plačajo, se meri v nekaj deset tisoč evrih. "Največ sodelujemo z zasebnimi zbiratelji, ki imajo čudovita dela, takšna, ki jih v muzejih ni mogoče videti in so redko na ogled," izpostavlja Baumgartner. "Zato so posebni cukrčki, s katerimi si poznavalci določenega avtorja dopolnijo svoje videnje in vedenje."
Septembra bo Lendavo oblekel Christo
Razstava Hundertwasser & Hasegava: Orient & Okzident, ki jo je Lendavčanom posodil nemški zbiratelj Richard H. Mayer, bo odprta še vse poletje, tudi ob sobotah in nedeljah. S 6. septembrom pa Galerija - Muzej Lendava pripravlja razstavo bolgarskega umetnika Christa, znanega po umetniškem oblačenju, prekrivanju skulptur in stavb, na primer nemškega Reichstaga, newyorškega Kipa svobode in svoje pokojne žene Jeanne-Claude.
VIR: vecer.com
